Politike in strategije za spodbujanje socialne pravičnosti v zdravju

Politike in strategije za spodbujanje socialne pravičnosti v zdravju je bil temeljni dokument za evropsko strategijo Svetovne zdravstvene organizacije, objavljen leta 1991. Dokument naj bi nadalje razvijal razpravo o izboljšanju pravičnosti na področju zdravja s strateškim pristopom.

Dokument je najbolj znan po tem, da je prvič predstavil mavrični model Dalhgrena in Whiteheada, ki konceptualizira determinante zdravja. Model prikazuje odnos med posameznikom, njihovim okoljem in zdravjem. V središču modela je posameznik, ki ima posamezne in pogosto fiksne značilnosti, kot so starost, spol in ustavne značilnosti. Posameznik je obkrožen z različnimi sferami, ki vplivajo na zdravje in jih teoretično spreminja politika. Sem spadajo posamezni dejavniki življenjskega sloga, vplivi skupnosti ter življenjski in delovni pogoji. V teh sferah se nahajajo dejavniki zdravja, kot so kajenje, izobrazba in revščina.

Mavrični model poudarja interakcije: posamezni življenjski slog je vključen v družbene norme in mreže ter v življenjske in delovne pogoje. Te pa so povezane s širšim družbenoekonomskim in kulturnim okoljem.

Determinante zdravja, na katere lahko vplivajo posamezne, poslovne ali politične odločitve, so lahko pozitivni zdravstveni dejavniki, zaščitni dejavniki in dejavniki tveganja

Poiščite dokument WHO v ozadju Politike in strategije za spodbujanje socialne pravičnosti v zdravju tukaj. 

Model je podrobneje opisan v poročilu z naslovom Evropske strategije
za spopadanje s socialno neenakostjo v Ljubljani zdravje - del 2, WHO Europe. Poiščite to poročilo tukaj.