Na Švedskem je bil kot odziv na razvit projekt pogodbe o socialnih rezultatih za preventivno in zdravo delovno mesto povečanje bolniške odsotnosti po državi. Stroški nadomestil za bolniško odsotnost so se povišali s 26.2 milijarde švedskih kron leta 2013 na 39.8 milijarde švedskih kron leta 2016 (+ 52%), kar je še posebej opazen trend na delovnih mestih javnih regij in občin v primerjavi z zasebnimi delodajalci. Povečana bolniška odsotnost je te javne delodajalce močno obremenila, saj so odgovorni za kritje stroškov kratkotrajne bolezni (1–14 dni). Poleg tega je naraščanje bolniške odsotnosti povečalo posredne stroške in negativne učinke, vključno z izgubo produktivnosti in nižjo kakovostjo javnih storitev.
Predštudija, izvedena v švedskih občinah, v sodelovanju med SALAR, RISE, Evropsko investicijsko banko in Kommuninvestom, ugotovljeno, da je 20% zaposlenih je predstavljalo 75% stroškov kratkotrajne bolniške odsotnosti. Ugotovljeno je bilo, da je bila ugotovljena skupina zaposlenih v 3-mesečnem obdobju trikrat ali več odsotna. Predštudija je nadalje pokazala, da se regije in občine niso dovolj trudile za zgodnje prepoznavanje in posredovanje v smislu zmanjšanja bolniške odsotnosti in izboljšanja zdravja zaposlenih.
Intervencija
Projekt uporablja pristop na več ravneh ciljati na posamezne in organizacijske dejavnike, ki vplivajo na zdravje pri delu. Zdravstvena podpora omogoča zgodnje prepoznavanje bolezni in odsotnosti z dela zaradi bolniške odsotnosti, kar v kombinaciji s strukturnimi posegi (podpora vodje) omogoča preventivne ukrepe in ukrepe za promocijo zdravja. Poleg tega je namen intervencij ustvariti dolgoročno usposobljenost na oddelku za človeške odnose v smislu prepoznavanja in izvajanja preventivnih ukrepov - s čimer se vzpostavlja zmogljivost za preprečevanje v širšem pogledu.
Struktura SOC omogoča upravljanje uspešnosti in izboljšanje programa, tako dobro, kot sodelovanje med zasebnim in javnim sektorjem organizacije. Za izvajanje storitev (zdravstvena podpora in prepoznavanje rizičnih skupin) lokalne oblasti nabavijo in sklenejo pogodbe z izvajalci zdravstvenih storitev. Javni sektor je imel pomembno vlogo pri izvajanju SOC v primerjavi z drugimi državami, v katerih so bili sprejeti SIB. Čeprav se lahko akterji, vključeni v SOC ali SIB, razlikujejo, se vlagatelji pogosto vključujejo zasebne akterje. Na primer, v SOC za zdravje pri delu v Botkyrki in Örnsköldsviku projekt financirajo izključno lokalne oblasti same, kar je edinstven primer javno financirane SOC. Organizacija za vodenje projektov, ki jo sestavlja nov subjekt, ki sta ga ustanovila državna RISE in SALAR, pomaga pri spremljanju, ocenjevanju in podpori projekta med izvajanjem.
Posebnosti financiranja
Pogodbeni partnerji v SOC so finančni in kadrovski oddelki lokalnih oblasti, pa tudi posredniška organizacija (RISE in SALAR). Skupne naložbe v SOC obeh občin v treh letih znašajo 17,4 milijona švedskih kron oziroma 22,870 milijonov švedskih kron (skupaj 4 milijone EUR).
Finančni instrument, imenovan Trajnostna vez s povratnim učinkom (SBIR) je bil zasnovan tako, da omogoča institucionalnim vlagateljem in velik obseg naložb (100 milijonov EUR). SBIR združuje posojilo (približno 90%) in pogodbo o socialnih rezultatih (približno 10%), da doseže dovolj obsega naložb in ustrezen profil tveganja. Vendar so se švedske lokalne oblasti odločile, da bodo SOC financirale same.
Med postopkom javnega naročanja zunanjih ponudnikov storitev so bili upoštevani različni parametri, vključno s predlaganimi sporazumi o delitvi tveganja. Ponudnikom storitev je bilo ponujeno, da se potegujejo za nagnjenost k tveganju - med 25% in 75% povračila, ki je odvisno od rezultatov SOC. Pogodbeni ponudniki ponujajo 50% in 75% v vsaki občini. Finančne obveznosti med vlagatelji in ponudnikom storitev ureja a pogodba o plačilu za uspešnost, ki temelji na tej delitvi finančnega tveganja s potencialno premijo za presežne rezultate , ki je omejena na polovico ravni tveganja. Tako obstaja delitev finančnega tveganja med občinami in ponudniki storitev.
Na podlagi mednarodnih izkušenj opisani so bili različni scenariji primerov, opredelitev finančnih rezultatov za vse strani. Vsi scenariji vključujejo skupno intervencijsko obdobje 36 mesecev in 9-mesečno povečanje do popolnega intervencijskega učinka. Če si prizadevamo za nizko število primerov (12%) povprečnega zmanjšanja neto bolniških dni, bo prišlo do točke rentabilnosti. Pričakovani osnovni scenarij je v povprečju 18-odstotno zmanjšanje, najboljši pa 34-odstotno zmanjšanje neto kratkotrajnih dni bolniške odsotnosti. Ocenjena verjetnost doseganja vsaj osnovnega primera je 80%.
Merjenje rezultatov
Ker so rezultati posegov za spodbujanje zdravja običajno opazni šele leta po začetnih naložbah, je bilo težko določiti dolgoročne možnosti financiranja za projekt, namenjen preprečevanju bolniške odsotnosti, zlasti zaradi letnih proračunskih ciklov.
Glavna meritev izida, uporabljena za finančno oceno, je neposredni stroški za zmanjšanje neto kratkotrajne bolniške odsotnosti dni (1-14 dni), prilagojeno nacionalnim trendom bolniške odsotnosti. Drugi izmerjeni izidi so dolgotrajna bolniška odsotnost (15+ dni), nakup storitev zdravstvenega varstva pri delu in velikost rizične skupine.
O delež odplačila je odvisen od finančnega tveganja ponudnikov storitev, denarni tok pa je odvisen tudi od ocenjenih stroškov za izvedbo storitve na zaposlenega, števila zaposlenih pri osnovni meritvi in doseženih rezultatov. Vrednotenje se opravi z izračunom trendu prilagojene spremembe neto dni bolniške odsotnosti glede na preteklo izhodišče. Zmanjšanje, ki presega presežek, bo povzročilo odplačilo lokalnim oblastem (66.25% in 81.6%) in ponudnikom storitev (33.75% in 18.4%). Omejitev plačil ponudnikom pomeni, da bodo znižanja nad 150% vrednosti naložbe namenjena izključno lokalnim oblastem.
Za celotno študijo primera kliknite tukaj.
